ČENČE, ZDRAHE IN KLEVETE

Sifra: KLEPETALNICA

Ko berem Ježka, dobra volja se sprosti, 
obraz se nasmehne, 
saj vsak verz res mi tekne.

Spoznavam junaka, ki rima prav vse, 
kar pride in gre. 
Predaja se stihom, potegne te vase
in te prevzame. 

Že nekaj dni vsak dan začnem z Ježkom. 
Ko kavico srebam, srkam vsebino, 
in se polnim z milino. 

Si roko podpiram, v daljavo strmim, 
moči si nabiram 
in sončka želim.

Sonček z žarki me poboža,dobro jutro zaželi, 
ven na plano me povabi, 
da naberem si moči.

Veter zunaj me pozdravi,ptice na ves glas žgole, 
rožice cvetov v travi
prav prijetno zadehte.

Spomnim rime se, ki pravi:
Prvi samostalnik a trebuh in pa rep ima …
/Ježek/
Se nasmejem in pristavim: 
Česa rima vse ne zna.

Pride mi na misel rima, ki ždi tam nekje doma,
ko dve ženski se dobita 
in klepet se zlepa ne konča.

Ta soseda to je rekla, tam je druga nekaj spekla, 
tretja pa povedala,
kaj je v mestu novega.

Si že slišala za to, kaj je novega bilo, 
kaj na vasi se godi 
in kaj se komu pripeti?

Kdo k sosedi tja zahaja, komu sosed zdaj nagaja, 
kje mladina rada raja, 
kaj vse počne ta naša raja?

Je skodelica že prazna, ženski pa še kar sedita, 
glavi skupaj še tiščita, 
se motiti ne pustita.  

Mora biti pa zabavno, saj verjetno se bojita,
da ne sliši ju nekdo, 
ki bi to mu prav prišlo.  

Čenče, zdrahe in klevete, zdaj delita si nasvete, 
kdo bi vedel, kaj sledi, 
ko narazen bosta šli …

Ura mine, kot bi trenil,en, dva, tri sem spet doma,
energija prekipeva, 
kuhati se mi ne dá.