Sifra: KAFE
I. Pozabljena ljubezen
Včeraj sva se slučajno srečala na cesti, pravzaprav na pločniku, v glavnem mestu. Nasmehnil si se in me z zanimanjem premeril od glave do pet. Opazila sem, da imaš nekaj sivih las, da nosiš še vedno isti plašč ali vsaj zelo podoben.
Stopil si čisto blizu k meni in me poljubil na lice. In ta tvoj vonj! Nedoločljiv. Prijeten.
Povedal si, da delaš še v isti firmi. Da imaš dva otroka. Da si poročen – še vedno z isto žensko.
Da se dobro držim za svoja leta. Da imam še vedno isti nasmeh. Da izgledam zadovoljna.
Kaj počneš? Šeustvarjaš? Še kaj poješ? si vprašal.
Malo, sem rekla, saj veš, služba, obveznosti.
Povedal si, da si pred časom zamenjal telefon, tudi številko.Ti jo dam, me boš kaj poklicala. Bova šla na kavo.
Od najine zadnje kave mi je ostal grenak priokus. Najino srečanje – zmenek v moji garsonjeri pred devetimi leti – ostala je samo pomečkana rjuha, dve usedlini v majhnih skodelicah in občutek praznine. In tih telefon. Nobenega klica. Vsaj ne tvojega.
Ne hvala, sem se nasmejala.Lepo, da sem te videla. Se mogoče še kdaj slučajno srečava.In z lahkotnimi koraki nadaljevala pot.
II. Srečno
10, 9, 8,7,6,5,4,3,2, ENAAA! sva kričala z množico zbrano na trgu. Nenadoma je nebo presvetlilo polno svetlobnih utrinkov različni barv. Nagnil si se proti meni. Z jezikom si mi nežno razprl ustnice. Poljubila sva se. Premrle dlani sem potisnila v tvoje žepe. Potem si si odprl gumbe na plašču in me stisnil k svojemu toplemu telesu. Glavo sem naslonila na tvoj vrat. Na licu sem čutila tvoj srčni utrip. Tako sva mirno obstala še nekaj časa. Ljudje okoli naju so drug drugemu hrupno voščili.
Počasi sem se začela zavedati okolice in se izvila iz toplega objema. Pridi greva v Zvezdo, sem rekla.
V lokalu je bila gneča. Bilo je toplo in hrupno. V kotu sva našla prazno mizo z dvema stoloma.
Irsko kavo s cimetom, si naročil, in za damo tudi, mora se pogreti.
III. Razhod
Želela sem, da se dobiva na nevtralnem prostoru. Ne v tvoji podiplomski študentski sobi in ne pri meni. Vedel si, da te čaka nekaj neprijetnega. Po telefonu sem bila zelo uradna. Želim, da se dobiva, nekaj ti moram povedati. Tudi meni je bilo težko.
Dogovorila sva se v kavarni trgovskega centra. Prišla sem pred tabo. Ko sem te videla prihajati, sem se ti kislo nasmehnila. Bil si popolnoma resen. Prisedel si. Espresso, sem naročila,zame isto, si rekel. Pogledala sem te in hitro odmaknila pogled.
Nekaj časa sva bila tiho. Konec je, ne želim si biti več s tabo. … Mislim, da tudi tebi ni všeč smer v katero je zašel najin odnos …, sem začela.
Dvignila sem glavo in poiskala tvoje oči. Gledal si v prazno. Sedel si čisto pri miru, le brada se ti je tresla. Prav, si iztisnil skozi zobe, vstal, adijo in s povešenimi rameni zapustil moje življenje. Obsedela sem na stolu in obraz zakopala v dlani.
Kratke, a povedo več kot tisoč besed.
????
Lepe zgodbe. Z veseljem bi še prebiral!
Prav vidim ju
Wau!
Zlahka se vživim!
❤️❤️
❤️
Super!
Čustveno, da te zadane.
Zelo lepe zgodbice; čustvene in hkrati prijetne za brat (ravno za mojo dušo). ????????
Ali bi jih bilo možno dobiti v pisni obliki na listu papirja, da si jih shranim za spomin?
Res so čudovite – ena lepša od druge.
Bravo, le tako naprej!!! ????????
Lepo napisano.
Lepo
Zgodba lepo teče,zlahka si ju predstavljam…
Čudovito. Kot vedno ❤️
Boba
Zelo lepe zgodbe ????
Zelo lepo. Zgodbe, ki se dotaknjejo srca.
Ufff to ti pa da misliti. Odlično ????
Doživetja polna občutkov… Kar prikličejo naše izkušnje…
❤️
❤️
Čakam v Zvezdi.
Lp
Zanimive,dobre zgodbe.
Zanimivo od začetka do konca.
Zelo lepe zgodbe ????
Bravo!
Res je!
Kakšne ljubke, majhne vinjete…
Lepa zgodbe/zgodbe!
❤️