Sifra: RADOST
Za stekleno zaveso tvojih oči
ljubim te vdano, tako, da boli.
Želeč ne oditi, ne dati roké,
preliti se, preteči čas – ne dosežem te.
Tu JE moje jadro, tu JE tvoj pristan,
v dotiku sva blizu, v občutku greš stran.
Ponoči se zbujaš, ne da bi te zbudila,
metuljem v trebuhu je strah zlomil krila.
Tudi jaz slabo spim odprtih oči,
misleč, da te ljubim, tako, da boli.
Slep ponos ne da verjeti besedi,
morda le spominjam se sreče v bedi.
Legaš k počitku, obračaš strani,
preseješ vsak dan, vsak isti se zdi.
Na lica dobivaš trpki izraz
kot po kislem vinu se ti kremži obraz.
Poljubi so prazni, brez nekdanje draži,
objemi ohlapni, v njih težje se spi.
Dokler ne imenujem, ne bom občutila:
da sva si narazen,
da nisva si blizu,
da naju ne zbliža na tisoč noči,
da sva si tuja,
da SE ne želiva.
Resnica je, da se poslavljava
in da naju boli.
Lepa pesem….