OTROK, TEBI

Sifra: OTROK

Čuj, milo dete, z daljave prihaja,
z nemirom strašanskim srce mi obdaja.
Čuj to bobnenje, glasno, rjoveče,
vse bliže se zdijo lomilci te sreče.

Jih vidim, jih čujem, kot bagri se zdijo,
kot lačne hijene na svoj plen prežijo.
Te stisnem močneje in dih mi zastaja,
a v sebi nemočna sem, to bo predaja.

Skupaj leživa pod starim orehom,
te gledam otožno, pa vendar z nasmehom.
Zasanjan in srečen moliš v zrak nogé,
režiš se in vriskaš, mi kažeš rogé.

Kaj vidiš, kaj slišiš, povej mi na glas,
kaj razlog je sreče za iskren tvoj obraz?
Jih slišim v daljavi, res glasno rjové,
le čemu smeji se tvoje srce?

Ne rečeš ničesar, le gledaš v nebo,
rišeš po zraku z majhno rokó.
Kažeš mi zajce in slone in srake,
gledam pozorno, a zrem le v oblake.

Igraš se z oblikami, zidaš gradove,
tam so stražarji in tam divje sove.
Čez sto let, mi praviš, bo tam še palača,
njo varovala strupena bo kača.

Me vsaka beseda pogreje po žilah,
v mislih sprehajam v tvojih se vilah.
Ujamem trenutek, ko ni mi hudo,
slišim spet ptice, pojočo vodó.

Zaprem za trenutek še svoje oči,
zazrem se v dekletce, ki sanje lovi.
Oh, dete nedolžno, iskreno, smejoče,
v spominih utaplja srce se in joče.

“Jočeš?” Me vpraša. “Mar ti je hudo?”
“Ne skrbi,” odvrnem, ga stisnem močno.
Jočem od sreče, je lep vsak spomin,
leta otroška vlečem z globin.

So živi gradovi, jasna je slika,
je danes prav takšna, le tal se dotika.
Saj sanje so žive, je živ vsak junak,
obraz le bolj strog, a srce vrtiljak!

Zdaj mine trenutek, spet glasni so zvoki,
v ritmu razpirajo najini roki.
Ne čutiš, ne slutiš, tvoj svet je drugačen,
iskren, nagajiv in prav nič popačen.

Vidim v daljavi velike može,
so resni, turobni, na sanje preže!
Se bliža trenutek, polziš mi med prsti,
ko stal boš kot jaz v njihovi vrsti.

Izginil tvoj svet bo in smeh bo drugačen,
pogled manj iskriv, resen in mračen.
Pa vendar ne boj se odraslih sveta,
saj v srcu ostal bo prav vsak kos zlata!

Le riši in zidaj, naj trdno stojijo,
gradovi v oblakih resnični se zdijo.
Verjemi v podobe in vživljaj se vanje,
povem ti skrivnost – so večne le sanje.