SLOVESA

Sifra: ENA PONOČI

Mehko pada telo v zemljo,

misli so brez peruti,

nem je dež in sam pristan,

v rezu jutra odsev večera,

tiha slutnja zevajočih ust,

votel strah korakov v senci cipresovega gaja,

niti sledi, kdo in kam odhaja,

nič dežja,

sama zlata preja.